Sprehodi s filozofijo - NOVO

 

Na vsakem srečanju se bomo razgovorili o temi iz ene od knjig: 

ČEMU DANES FILOZOFIJA IN HUMANISTIKA


Čemu danes, v dobi zmagoslavja znanosti in tehnike, ki v spregi z tržno ekonomističnim pogledom na svet, zahteva predvsem prilagajanje človeka novim tehnologijam (v vseh poklicih, tako na podeželju kot v mestih) - še lahko služi branje nekaterih temeljnih del iz zgodovine filozofije? Zakaj ravno branje filozofije in humanistike krepi holistično mišljenje in celosten pogled na svet?

(knjižna iztočnica ob tej temi bo knjiga Miti našega časa – Umberta Galimbertija)

 

 

KIBORG – ROBOT ALI ČLOVEK

 

V dobi, ko nam humanoidni roboti, tako po zunanji podobi kot po sposobnostih, vse bolj postajajo podobni, nam to sproža stara filozofska vprašanja: »Kaj človeka vzpostavlja kot človeka«? »Kakšna je razlika med človeškim duhom ter zavestjo na eni strani in vedno bolj zmogljivo »umetno inteligenco« pametnih strojev na drugi? In navsezadnje – v čem se živo razlikuje od neživega?

(knjižna iztočnica te teme bo knjiga Homo Deus – Kratka zgodovina prihodnosti - J.N. Hararija

 

 

SVOBODA ČLOVEKOVE VOLJE

 

Zakaj je človek edino bitje, ki mu večina svetovnih religij, kakor tudi zgodovina filozofije, pripisuje sposobnost svobodnega odločanja? Kako so človekov »potencial za svobodo« opredelili nekateri predstavniki iz zahodne zgodovine mišljenja človeka – najprej Sokrat in Platon ter antične šole stoikov, kinikov in epikurejcev in mnogo kasneje filozofija novega veka od Kanta preko Kierkegaarda do Nietzscheja in Camusa? Kako v duhu te dolge tradicije mišljenja človeka, razumeti znano Sartrovo trditev, po kateri je »človek obsojen na svobodo«.

(knjižna iztočnica te teme bo Kratek uvod v etiko – Simon Blackburn)

 

 

RAZUMEVANJE SMRTI V ANTIČNI FILOZOFIJI PRI PLATONU
 

Kaj pomeni znano stališče iz Platonovega dialoga Fajdon, po katerem je »filozofija priprava za smrt«? Kakšen je bil odnos do smrti in umiranja v zgodovini različnih filozofskih in duhovnih tradicij od antike do novega veka in njihovo razmerje do ključne življenjske izkušnje slehernika med nami?

(knjižna iztočnica teme bo Platonov dialog Fajdon)

 

 

FILOZOFIJA IN RELIGIJA

 

Imajo veliki filozofski sistemi in metafizične ideje od Platona preko Spinoze do Kanta in Hegla kaj skupnega z nekaterimi religijami, v tem ko nam skušajo pojasniti splošne lastnosti in temelje vsega, kar biva? V čem je pravzaprav razlika med religioznim in filozofskim odnosom do transcendence in kozmosa?

(knjižna iztočnica teme bo knjiga Maxa Charleswortha – Filozofija in religija, od Platona do postmodernizma)

V nadaljnjih srečanjih bomo knjige izbirali skupaj.
 
 
 
 
Vodi: Marko Ogris, filozof in sociolog kulture
 
Tečaj obsega 20 ur, izvajali ga bomo enkrat tedensko po 2 izobraževalni uri.
 
Skupina se bo sestajala na krajih, ki bi danes lahko približno ustrezali antičnemu ali renesančnemu mestnemu sprehajališču, v primeru slabega vremena pa v učilnici na LUK.

Informacije in svetovanje:
 

04 280 48 00

starejsi@luniverza.si

 

 

Koristne povezave:
 

Akcija JESEN 2019

 

Medgeneracijski center Kranj
 

Večgeneracijski center Gorenjske

 

Spletna stran Mestne občine Kranj
 

Urnik 2019 - 2020

 

Cenik

 

Spletni portali za starejše:

Varna starost 

Seniorji.info

Moja leta.si